Objave slik, člankov in video posnetkov na temo:
- človeških pravic
- pravic živali

petek, 13. avgust 2010

Prosim, prisluhni




Prosim, prisluhni besedam, ki jih ne povem  
Ne pusti se zavesti. 
Ne dovoli, da te preslepi obraz, ki ga nosim,
kajti nosim masko. Nosim na tisoče mask, 
ki se jih bojim sneti, 
in nobena nisem jaz.  

Pretvarjanje je veščina, 
ki mi je prešla v krvi; 
a ne dopusti, da te to preslepi, 
za božjo voljo, naj te ne preslepi! 
Dajem vtis, da sem varen, 
da je zame vse sončno in mirno,
tako v meni kot okoli mene, 
da sem gotov, samozavesten, 
umirjen in brezbrižen, 
da je nebo jasno in držim uzde trdno v rokah.
Da ne potrebujem nikogar. 
Toda ne verjemi mi.  

Na površini morda res nimam brazd, 
ampak površina je le maska, 
ki se večno spreminja in me skriva. 
Pod njo ni ne elegance ne ugodja. 
Pod njo je moj pravi jaz, 
zbegan, prestrašen, osamljen. 
Vendar to skrivam. 
Zmrazi me ob pomisli, 
da drugi opazijo mojo slabost in strah. 
Zato se panično skrivam za masko, za delo 
Moji rok, 
nonšalantno, sofisticirano fasado, ki mi pomaga 
pretvarjati se, 
ki me varuje pred vedočim pogledom. 
Ampak prav tak pogled je moja odrešitev. 

Seveda, le če mu sledi sprejemanje, 
če mu sledi ljubezen, 
to je edino, kar me lahko osvobodi sebe 
samega ? 
Zaporskih zidov, ki sem jih sam zgradil, 
sten, ki jih s takim naporom postavljam ? 
Edino, kar mi bo zagotovilo to, 
o čemer se sam ne morem prepričati, 
da res kaj veljam? 
Ampak tega ti ne povem, ne upam si. 
Bojim se. 
Bojim se, da tvojim pogledu ne bosta sledila 
sprejemanje in ljubezen. 
Bojim se, da me ne boš maral, 
da se boš smejal? 
In tvoj smeh bi me ubil.  

Bojim se, da sem globoko v sebi ničvreden, 
da sem zanič, da boš to videl in me zavrnil. 
Tako igram svojo obupano igro pretvarjanja
in moje življenje postane v bojišče. 
Ne maram te izumetničene igre, 
te plitve, lažne igre. 
Rad bi bil pristen, spontan, 
rad bi bil jaz, toda moraš mi pomagati. 
Moraš mi ponuditi roko. 
Čeprav je to morda zadnja, 
kar navidez želim ali potrebujem. 
Le ti lahko zbrišeš z mojih oči 
otopelo strmenje dihajočega mrtveca.
 Samo ti me lahko oživiš.  

Vsakokrat, ko si prijazen, ljubezniv in spodbuden, 
vsakič, ko poskusiš razumeti, 
ker dejansko čutiš skrb, 
na mojem srcu začnejo rasti krila.
Drobna, krhka krila, 
pa vendar krila. 
S čuječnostjo in sočutjem, 
lahko vame vdihneš življenje. 
Rad bi, da to veš. 
Rad bi, da veš, kako pomemben si mi. 
Da lahko ustvariš pravega mene, 
če se le odločiš.
  
Ne bo ti lahko.
Tako dolgo sem prepričan o lastni nevrednosti, 
da so stene okoli mene otrdele. 
Bliže, ko mi prideš bolj slepo utegnem udariti nazaj: 
to je nerazumno, da, a ne glede na to, 
kaj piše o človeku v knjigah,
jaz sem nerazumen!  

Bojujem se proti isti stvari, 
po kateri silno hrepenim. 
Ampak rekli so mi,
da je ljubezen močnejša od debelih sten 
in v tem je moje upanje. 
Moje edino upanje. 
Prosim, poskusi porušiti te stene s čvrsto roko, 
lahko tudi z nežno roko, 
kajti otrok je zelo občutljiv.

Se morda sprašuješ kdo sem jaz? 
Sem nekdo, ki ga dobro poznaš? 
Vsak moški sem in vsaka ženska, ki jih srečaš

- Charles C. Finn -


ponedeljek, 9. avgust 2010

Pravice žensk - povezave

''Moški skrbijo za ženske, zato ker je Allah odlikoval ene nad drugimi in ker moški vzdržujejo ženske s svojim imetjem. Krepostne žene so zatorej poslušne in med moževo odsotnostjo skrbijo za vse potrebno. Zato jih varuje tudi Allah. A tiste, pri katerih se neposlušnosti bojite, jo sprva opomnite, nato se od nje ločite v postelji in če je treba jo tudi udarite. Če potem postanejo poslušne, ne bodite krivični do njih. Allah je zares vzvišen in velik!'' (Približen prevod iz sure An-Nisa, 34. ajeta)



Položaj žensk je še vedno krhek, naša družba, ki ima globoke korenine v patriarhatu in krščanskem dojemanju sveta, pa skuša ženske nenehno potiskati nazaj za štedilnike. Zdaj, ko smo si izborile vsaj formalno bolj ali manj enakopraven položaj, pozabljamo, da je večina ženskih pravic stara manj kot sto let. Pred tem niso bile priznane za državljane, torej tudi ne za ljudi. V večini evropskih držav so lahko ženske šle na volitve šele po drugi svetovni vojni.
Slovenke lahko volimo od leta 1946, Švicarke na primer od leta 1971, v Liechtensteinu pa volilna pravica pripada ženskam celo manj kot 20 let, od leta 1984 naprej. Ena od najpomembnejših in temeljnih pravic, ki je bila ženskam kratena, se tiče načrtovanja rojstev. Pravica do splava je v Sloveniji postala uzakonjena leta 1977, zdaj jo zagotavlja tudi 55. člen naše ustave.
Še vedno je v naši družbi očitna neenakopravnost med spoloma: ženske so sredi devetdesetih let zaslužile le 75 odstotkov plač moških, ki zasedajo enake položaje, prav tako statistike kažejo, da ženske prevladujejo na slabše plačanih delovnih mestih. Leta 1998 je v Sloveniji povprečna mesečna bruto plača žensk z doktoratom znašala 82 odstotkov plače njihovih moških kolegov, magistrice so zaslužile 86 odstotkov plače magistrov, ženske s srednjo izobrazbo 88 odstotkov, kvalificirane in nekvalificirane ženske pa 81 odstotkov moške plače.
Morda najbolj zaskrbljujoče je, da je ogrožena tudi fizična neokrnjenost žensk, na kar opozarja akcija Kaj ti je deklica?. Ocene, da je vsaka peta ženska v Sloveniji pretepena in vsaka sedma posiljena, so srhljive. Leta 2000 je bilo v primerih spolnega nasilja 98.4 % žrtev žensk, v primeru posilstev in kršitev spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja pa so bile žrtve izključno ženskega spola.

Ukrepajmo!
Za enakopravnost, za nenasilje!



POVEZAVE

  • UNIFEM - Sklad Združenih narodov za ženske, ki nudi finančno in tehnično pomoč inovativnim programom in strategijam za promocijo človekovih pravic, politične participacije in ekonomske varnosti žensk.
  • SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja - nevladna organizacija za pomoč, podporo in svetovanje ženskam in otrokom, ki doživljajo nasilje v sorodstvenih in partnerskih odnosih.
  • Društvo za nenasilno komunikacijo - nevladna organizacija, ki nudi strokovno svetovanje žrtvam nasilja in povzročiteljem nasilja ter si z akcijami osveščanja in drugimi aktivnostmi prizadeva za zmanjšanje nasilja v družbi.
  • Urad za enake možnosti opravlja za Vlado Republike Slovenije med drugimi naslednje naloge: spremlja položaj žensk in uresničevanje njihovih pravic; sodeluje pri pripravi predpisov, ki se nanašajo na položaj žensk in ustvarjanje enakih možnosti; spodbuja enakost žensk in moških z informiranjem in osveščanjem; obravnava pobude nevladnih organizacij s svojega področja; zastopa Vlado Republike Slovenije v mednarodnih in regionalnih organizacijah na področju zagotavljanja enakih možnosti.
  • Equality Now - organizacija ustanovljena leta 1992 z namenom, da bi ščitila in spodbujala razvoj človekovih pravic žensk po vsem svetu. Zbira informacije o kršenju pravic žensk (predvsem o spolnem nasilju ter ekonomskem položaju žensk in politični participaciji) in se bori za izboljšanje položaja žensk.
  • Feminist Majority - svetovne novice, ki se tičejo ženskega vprašanja. Stran ponuja različne vsebine; pobude za akcije in nasvete iz življenja žensk.
  • Ženska, ki se je zaletela v vrata - Women who ran into door. Stran vsebuje veliko podatkov, ki se tičejo nasilja nad ženskami; o organizacijah, ki se ukvarjajo s pomočjo ženskam, ki so bile žrtve nasilja, o materinskih domovih, SOS telefonih in podobno.
  • Global Fund for Women - fundacija, ki se ukvarja s podpiranjem organizacij za človekove pravice žensk.
  • Komisija za uveljavitev vloge žensk v znanosti - komisija EU je sprejela načrt za uveljavljanje enakosti spolov v znanosti. Kot kandidatka (kmalu članica) za članstvo v EU tudi Slovenija s svojimi predstavniki sodeluje v t.i. Helsinški skupini za ženske in znanost. Slovenska komisija, ki jo v večini sestavljajo ženske, raziskuje in poroča o razmerah v svoji državi. Helsinška komisija izdaja poročila o primerjavi diskriminacije na tem področju v državah članicah Helsinške komisije in jih tudi medsebojno primerja.
  • Global Women`s Project - Center of Concern in njegov Global Women`s Project Right se ukvarja s vprašanjem pravic žensk. V svojih raziskava analizira in ugotavlja učinke političnih, ekonomskih, socialnih zadev na položaj in pravice žensk. Glavne teme so ekonomska varnost, revščina, nasilje in moč v povezavi z ženskimi vprašanji.
  • Odbor ZN proti vsem oblikam diskriminacije žensk - CEDAW, ki deluje v okviru Konvencije ZN proti vsem oblikam diskriminacije žensk ima pomembno vlogo pri nadzorovanju, kako države spoštujejo in izvajajo obveznosti konvencije. Na spletni strani so na voljo poročila držav in priporočila odbora ter celotni teksti konvencije in dodatnega protokola v angleščini.
  • Javni zavod Socio
















Pravice živali

PO TRADICIONALNEM ZNANSTVENEM STALIŠČU SO ŽIVALI MANJVREDNE. DO TAKŠNEGA ZAKLJUČKA SO PRIŠLI PO TEM, KO NISO MOGLI RAZVOZLATI NJIHOVIH ČUSTEV IN MISLI. ALI SE BO PO NOVIH RAZISKAVAH POGLED NA OSTALA ŽIVA BITJA NA NAŠEM PLANETU SPREMENIL?




Z začetkom novoveške filozofije se je izoblikovalo stališče, da živali niso nič drugega kot avtomatične mašine brez človeških lastnosti in so zato neenakopravne.

Takšen pogled pa razbijajo najnovejše raziskave na tem področju.

Po novem so se raziskovalci osredotočili na čustva in misli.

Šele leta 1960 je 
Jane Goodall odkrila, da šimpanzi uporabljajo orodje.

Leta 1983 so odkrili, da sloni med sabo komunicirajo z ultrazvokom.

Nove študije pa poročajo o podganjem sanjanju in o samospoznavnih nevronih pri velikih opicah, ki jim omogočajo samozavedanje.

Nekaj čisto praktičnih eksperimentov je razkrilo inteligentnost preiskovancev.

Gorila 
Koko je osvojila slovar s petstotimi besedami, papagaj Alex pozna imena za več kot 100 objektov, 7 barv in 5 oblik, delfin Hoku pa je globoko žaloval, ko mu je umrl kompanjon...

Stojimo pred novo revolucijo razumevanja živega sveta okoli nas pri kateri bomo morali upoštevati, da tudi ostale živali čutijo in misli prav tako kot mi.

Da niti ne omenjamo velike podobnosti, saj imamo npr. kar 98 odstotkov identično DNK s šimpanzi, ki so nam bližje kot so orangutanom.

Poleg tega naj bi vsi sesalci v sebi nosili oxytocin - hormon zadolžen za doživetje užitka pri seksu, kar nakazuje, da imajo tudi živali kompleksna čustva kot ljubezen, torej lahko mislijo kreativno.

Še en dokaz kompleksnosti je družba šimpanzov, ki zahteva različne socialne veščine, podrejati pa se morajo tudi zapovedim in družbenim normam.