PO TRADICIONALNEM ZNANSTVENEM STALIŠČU SO ŽIVALI MANJVREDNE. DO TAKŠNEGA ZAKLJUČKA SO PRIŠLI PO TEM, KO NISO MOGLI RAZVOZLATI NJIHOVIH ČUSTEV IN MISLI. ALI SE BO PO NOVIH RAZISKAVAH POGLED NA OSTALA ŽIVA BITJA NA NAŠEM PLANETU SPREMENIL?
.jpg)
Z začetkom novoveške filozofije se je izoblikovalo stališče, da živali niso nič drugega kot avtomatične mašine brez človeških lastnosti in so zato neenakopravne.
Takšen pogled pa razbijajo najnovejše raziskave na tem področju.
Po novem so se raziskovalci osredotočili na čustva in misli.
Šele leta 1960 je Jane Goodall odkrila, da šimpanzi uporabljajo orodje.
Leta 1983 so odkrili, da sloni med sabo komunicirajo z ultrazvokom.
Nove študije pa poročajo o podganjem sanjanju in o samospoznavnih nevronih pri velikih opicah, ki jim omogočajo samozavedanje.
Nekaj čisto praktičnih eksperimentov je razkrilo inteligentnost preiskovancev.
Gorila Koko je osvojila slovar s petstotimi besedami, papagaj Alex pozna imena za več kot 100 objektov, 7 barv in 5 oblik, delfin Hoku pa je globoko žaloval, ko mu je umrl kompanjon...
Stojimo pred novo revolucijo razumevanja živega sveta okoli nas pri kateri bomo morali upoštevati, da tudi ostale živali čutijo in misli prav tako kot mi.
Da niti ne omenjamo velike podobnosti, saj imamo npr. kar 98 odstotkov identično DNK s šimpanzi, ki so nam bližje kot so orangutanom.
Poleg tega naj bi vsi sesalci v sebi nosili oxytocin - hormon zadolžen za doživetje užitka pri seksu, kar nakazuje, da imajo tudi živali kompleksna čustva kot ljubezen, torej lahko mislijo kreativno.
Še en dokaz kompleksnosti je družba šimpanzov, ki zahteva različne socialne veščine, podrejati pa se morajo tudi zapovedim in družbenim normam.
Več v enciklopediji Britannica
Ni komentarjev:
Objavite komentar